Že finančna kriza, ki nas je doletela leta 2008, je pokazala, da je samooskrba držav na področju prehrane bistvena za preživetje naroda. V času finančne krize so se nasveti o samooskrbi prebivalcev nanašali predvsem na nasvete za uravnoteženje družinskega proračuna s spodbujanjem k individualni samooskrbi prebivalcev z vedno bolj priljubljenim vrtičkanjem.
Streznitev zaradi prihoda koronavirusa
V času prejšnje finančne krize se je tako poudarjalo in priporočalo individualno vrtičkarstvo, tudi v smeri pridelave ekološko neoporečne hrane in bolj trajnostnega načina življenja, saj lastna pridelava hrane, in tudi kupovanje živil od lokalnega kmeta, spodbuja bolj trajnostni način življenja z manj okolju škodljivimi odpadki.
Če je finančna kriza prinesla zavedanje o pomembnosti samooskrbe s hrano na individualni ravni, pa je trenutna kriza zaradi novega koronavirusa razkrila pomembnost samooskrbe na ravni države. Razglasitev epidemije in vsedržavne karantene je ljudi namreč pognala v panično nakupovanje, ki je za seboj pustilo dobesedno izropane police trgovin. Izpraznjeni so bili popolnoma vsi oddelki, od oddelkov s svežim sadjem in zelenjavo do oddelkov mesnin ter bolj trajnih prehrambnih izdelkov. V intervjuju kmalu po začetku koronakrize je evropski poslanec Franc Bogovič izpostavil navajenost potrošnikov na izobilje, ki je bila s prihodom koronavirusa postavljena na preizkušnjo.
Prazne police oddelkov s svežimi živili tako pričajo o pomembnosti zadostne stopnje samooskrbe s sadjem in zelenjavo. V Sloveniji smo na tem področju namreč skoraj v celoti odvisni od uvoza iz tujine, saj je stopnja samooskrbnosti s sadjem in zelenjavo komajda nekaj nad 40 odstotki. Bolj uspešni smo pri samooskrbi z mesom in mlečnimi proizvodi, kjer dosegamo več kot 100-odstotno samooskrbnost.
Med koronakrizo je tudi ministrstvo za kmetijstvo Slovence pozvalo k vrtičkarstvu, hkrati pa pozvalo k uporabi kakovostnih in preverjenih semen. Vrstiti pa so se začele tudi primerjave s stanjem med drugo svetovno vojno, ko so prebivalci Ljubljane gojili krompir kar sredi Kongresnega trga v parku Zvezda, podobno pa so takrat opažali tudi v drugih evropskih državah, ko se je prebivalstvo lakote lotevalo s skupnostnimi vrtovi.
Pozivanje k trajnostni samooskrbi
Kriza zaradi novega koronavirusa je tako na široko odprla polje pogovora o slovenski samooskrbi. V fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera so že ob lanskem svetovnem dnevu hrane opozarjali, da je stopnja samooskrbe Slovenije z zelenjavo in sadjem neustrezna in da lahko večjo stopnjo dosežemo samo z zmanjšanjem obsega živinoreje. Po njihovih besedah namreč živinoreja za svoje potrebe po krmi izkorišča najbolj rodovitne slovenske ravnice, ki bi ponudile boljši izkoristek, če bi se na njih pridelovali rastlinski kmetijski pridelki.
V luči trenutne krize pa je postal trajnostni in lokalni način samooskrbe še pomembnejši. Tega se zavedajo tudi trgovci, ki vedno bolj sodelujejo s slovenskimi lokalnimi dobavitelji. Kot največja stranka slovenskih dobaviteljev se pomembnosti tega sodelovanja zaveda naš največji trgovec Mercator. Ob prenosu podjetja na družbo Fortenova je predsednik uprave Mercatorja Tomislav Čizmić dobaviteljem zagotovil dolgoročno sodelovanje v obojestransko korist. Za slovenske dobavitelje pa sta zelo pomembna tudi velika trgovca Spar pod vodstvom generalnega direktorja Igorja Merviča ter skupina Tuš, ki pod vodstvom Andreja Tuša svojo prepoznavnost na trgu gradi ravno s ponudbo pretežno slovenskih izdelkov.