Strešna okna povečini veljajo za dražjo in manj priljubljeno izbiro pri nakupu oken. Obstajajo pa nekatere prostorske omejitve, ki drugačnih oken niti ne dovolijo. Tak primer so nižje mansarde, pa tudi stanovanja, v katerih se zaradi lege soočajo s premalo svetlobe (npr. hiše, ki so postavljene pod hrib, hiše, ki ležijo v dolinah, kjer je manj sončne svetlobe, itd.). Strešna okna v resnici pomenijo nekoliko višje stroške na začetku, na dolgi rok pa z njimi ni prav nič več dela ali vzdrževanja, kakor z običajnimi okni. Danes na trgu obstaja že več vrst in tehnologij izdelave strešnih oken, izbrati pa je mogoče tudi med različnimi materiali, iz katerih so strešna okna narejena. Tehnologija strešnih oken se vseskozi še razvija in izpopolnjuje, tako da so strešna okna danes že primerljivo termično učinkovita in trajna kakor običajna okna.
Strešna okna se razlikujejo glede na okenske profile. Poznamo več vrst profilov pri strešnih oknih:
Običajno je uporabljen borov ali hrastov les, ki je globinsko impregniran. Les je mogoče impregnirati z laki na nitro osnovi ali pa z okolju prijaznimi na akrilni osnovi narejenimi laki. Lesena strešna okna je priporočljivo namestiti v suhe prostore, manj pa za kopalnice. Običajno se zanje odločajo v primeru manjših ter srednjih dimenzij. Velika prednost takih oken je to, da taka okna nimajo toplotnih mostov.
Ta okna imajo lesene okvirje, ki so prevlečeni s poliuretansko prevleko. To zagotavlja odpornost okna na vlago in UV. Običajno je v uporabi bukov ali hrastov les, ki je vakuumsko obdelan in impregniran. Sicer so tako obdelana lesena strešna okna malo dražja od lakiranih lesenih strešnih oken, a po drugi strani imajo taka okna daljšo življenjsko dobo.
Taka okna so narejena iz več-komornih vlečenih PVC profilov, kar omogoča prekinitev toplotnega mostu. Pri večjih oknih, imajo PVC strešna okna vgrajeno še jekleno ojačitev. Zanje se je mogoče odločiti v primeru, ko so prostori bolj izpostavljeni vlagi – npr. pri kopalnicah, straniščih, ipd.
Aluminij je primeren za večje dimenzija in posebne izvedbe strešnih oken, npr. izvlečni balkoni ali drsna okna. Tudi aluminijasta strešna okna morajo imeti prekinitev toplotnega mostu.
Strešna okna se lahko razlikujejo tudi po tem, da so bodisi brez zračenja (starejše izvedbe) bodisi z ročnim ali avtomatskim zračenjem. Pri prvi obliki je potrebno zračenje izvajati tako, da strešno okno odpremo. Pri strešnih oknih z avtomatskim ali ročnim zračenjem, pa je možnost zračenja vgrajena v sam ročaj.
Taka okna so lahko zastekljena z dvojno, trojno ali četvorno zasteklitvijo. Najbolj poceni je dvojna zasteklitev. Trojna zasteklitev pomeni dve zračni komori, ki sta običajno napolnjeni z argonom ali kriptonom. Četvorna zasteklitev pa pomeni tri komore, kar dela ta tip zasteklitve najbolj varčen. Seveda je za takšno strešno okno potrebno odšteti tudi največ denarja. Za taka strešna okna se običajno odločajo lastniki pasivnih ali nizkoenergetskih hiš.
Zaključimo lahko, da se strešnih oken ne rabimo bati, ampak se je zanje v temačnih prostorih ali v primeru nizkih stropov smiselno odločiti. Danes je tehnologija že tako napredovala, da so strešna okna zelo kvalitetna, kar pomeni, da je strah pred zamakanjem, vdorom vode, izgubo toplote ipd. povsem odveč.